| 11 PRIPOROČIL PROTI RAKU (Video spot)
 
 
 Leta1986 so strokovnjaki programa Evropa proti raku na osnovi
dotedanjih spoznanj o tem, kateri dejavniki iz življenjskega in
delovnega okolja so povezani z nastankom raka in kaj je mogoče
ukreniti, da se zmanjša breme te bolezni, izdelali prvo različico
Evropskega kodeksa proti raku. Gre za nasvete, ki naj bi pripomogli k
temu, da bi se, če bi jih upoštevali, zmanjšala obolevnost in
umrljivost za rakom. Nova spoznanja o nevarnostnih dejavnikih, pa tudi
o ukrepih za čim prejšnje okrevanje morebitne bolezni, so vodili do
dopolnil kodeksa leta 1995. Leta 2003 se je na milanskem Evropskem
onkološkem inštitutu ponovno zbrala skupina strokovnjakov iz številnih
držav, pregledala dotlej objavljene izsledke raziskav o nevarnostnih
dejavnikih raka in uspešnosti zgodnjega odkrivanja ter objavila tretjo,
dopolnjeno verzijo kodeksa. Kot vsa dosedanja so tudi ta priporočila
taka, da ne varujejo le pred rakom, pač pa tudi pred drugimi kroničnimi
boleznimi, predvsem boleznimi srca in ožilja, ki so tudi sicer
najusodnejša, zato bi moralo upoštevanje priporočil Evropskega kodeksa
izboljšati zdravstveno stanje nasploh.
 Enajst priporočil proti raku se nanaša na življenjski slog in
opozarja ljudi, kaj lahko sami naredijo, da si izboljšajo zdravje in se
morda izognejo nekaterim rakom.
 
 1. NE  KADITE!  KADILCI, ČIM  PREJ  OPUSTITE  KAJENJE,  NE  KADITE  V NAVZOČNOSTI  DRUGIH Ne kadite. Kajenje v povprečju skrajša pričakovano življenjsko
dobo za 20 do 25 let! Kadilci, čim prej nehajte kaditi. Tudi, če ste že
v srednjih letih, se vam bo nevarnost smrti zaradi tobaka zmanjšala. Ne
kadite v navzočnosti drugih. Vaše kajenje lahko škoduje zdravju ljudi v
vaši okolici.
 2. VZDRŽUJTE PRIMERNO TELESNO TEŽO, PAZITE, DA NE BOSTE PRETEŽKI
 Vzdržujte priporočeno normalno telesno težo. Ta cilj boste
najlažje dosegli z uravnoteženo prehrano z veliko zelenjave in sadja in
s primerno telesno dejavnostjo.
 3. POVEČAJTE TELESNO DEJAVNOST
 Redna telesna dejavnost je osnovna sestavina zdravega načina
življenja. Priporočljivo je udejstvovanje v raznih dejavnostih (hitra
hoja, tek, kolesarjenje, plavanje, tek na smučeh) najmanj tri do
štirikrat tedensko po pol ure. 
 4. POVEČAJTE  DNEVNO  PORABO  VSEH  VRST  ZELENJAVE  IN  SADJA, OMEJITE  KOLIČINO  ŽIVIL  Z  MAŠČOBAMI  ŽIVALSKEGA  IZVORA
 Držite se uveljavljenega pravila in jejte zelenjavo in sadje
petkrat na dan, ob vsakem obroku, skupaj najmanj 400 g. Ne zanašajte
se, da z vitaminskimi tabletami lahko popolnoma nadomestite sveže sadje
in zelenjavo. Če boste jedli več sadja in zelenjave, boste nehote pojedli tudi
manj mastnih živil in s tem zmanjšali količino maščob, kar je tudi
pomembno. Namesto po belem kruhu segajte po črnem ali kruhu drugih vrst, narejenem iz polnovredne moke.
 
 5. OMEJITE PITJE ALKOHOLNIH PIJAČ – VINA, PIVA IN ŽGANIH PIJAČ  Alkoholne pijače sicer niso prepovedane, vendar zaenkrat še ni znano, kolikšna je tista količina, ki ni nevarna za raka. Za moške sta primerni največ 2 enoti alkoholnih pijač dnevno, za
ženske pa ena. Enota pomeni 8-10 g etanola oz. kozarec vina, piva ali
kozarček žganih  pijač.  Za   ženske je priporočena količina manjša kot
za moške zato,  ker je pri ženskah  nevarnost  raka  na dojki po
nekaterih raziskavah povečana že pri zmernem pitju.
 
 6. IZOGIBAJTE  SE  ČEZMERNEM  SONČENJU  IN  PAZITE   DA VAS,  PREDVSEM  PA  OTROK,  NE  OPEČE  SONCE Ne sončite se med enajsto uro dopoldne in tretjo uro popoldne. Pol
ure pred sončenjem se zaščitite s kakovostno kremo za sončenje. Na
močnem soncu ob morski obali ali v hribih nosite sončna očala. Če
delate na prostem, se zaščitite pred soncem z obleko ali pokrivalom. Pazite, da vas sonce ne opeče, še najmanj pa otroke. Tudi čezmerno sončenje v solarijih ni koristno, saj so fizikalne
značilnosti žarkov podobne sončnim, s tem pa tudi njihov učinek. 7. NATANČNO  SPOŠTUJTE  PREDPISE,  KI  SO  NAMENJENI
PREPREČEVANJU   ZASVOJENOSTI   ZNANIM   KARCINOGENOM. UPOŠTEVAJTE  
VSA  ZDRAVSTVENA  IN  VARNOSTNA  NAVODILA  PRI SNOVEH,  KI  BI  LAHKO
POVZROČILA  RAKA
 Pozanimajte se, s kakšnimi snovmi imate opravka na delovnem mestu. Upoštevajte navodila za varnost pri delu.
 
 8. ŽENSKE   PO  25.   LETU   REDNO  HODITE  NA  ODVZEM 
BRISA MATERNIČNEGA  VRATU.  UDELEŽITE SE PRESEJALNEGA PROGRAMA ZA 
RAKA  MATERNIČNEGA  VRATU,  KI  NAJ  BO  ORGANIZIRAN  V SKLADU  Z 
EVROPSKIMI  SMERNICAMI  ZA  ZAGOTAVLJANJE KAKOVOSTI  Redni ginekološki pregledi so sestavni del skrbi za lastno
zdravje; pravica in dolžnost vsake ženske je, da izkoristi možnosti
preventivnega ginekološkega pregleda. Če dobite vabilo na pregled, se
nanj nemudoma odzovite.   9. ŽENSKE  PO  50. LETU REDNO HODITE NA MAMOGRAFSKI
PREGLED. UDELEŽUJTE  SE  PRESEJALNEGA  PROGRAMA,  KI  NAJ  BO
ORGANIZIRAN  V  SKLADU  Z  EVROPSKIMI  SMERNICAMI  ZA ZAGOTAVLJANJE 
KAKOVOSTI  MAMOGRAFSKEGA  PRESEJANJA Redno si pregledujte dojki in se o vseh spremembah posvetujte s
svojim zdravnikom. Če ste starejši od 50. let, se naročite na
preventivni rentgenski pregled, če ste mlajše, pa se o tem pregledu
posvetujte s svojim zdravnikom.
 
 10. MOŠKI IN ŽENSKE, PO 50. LETU REDNO HODITE NA
PREVENTIVNI PREGLED ZA ODKRIVANJE RAKA DEBELEGA ČREVESA IN DANKE.
UDELEŽITE  SE  PRESEJALNEGA  PROGRAMA,  KI  NAJ  BO ORGANIZIRAN TAKO,
DA ZAGOTAVLJA KAR NAJVEČJO KAKOVOST
 Bodite pozorni na spremembe prebave ali na krvavitve v blatu,
po 50. letu starosti pa   se pogovorite s svojim izbranim zdravnikom o
preventivnem pregledu debelega črevesa in danke.11. CEPITE SE PROTI HEPATITISU B 
Cepljenje proti hepatitisu B zmanjšuje tudi ogroženost z jetrnim rakom. |